Danes na TV SLO 1 HD

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji.

Z ogledom Dnevnika ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu.

Slovenska kronika prinaša pregled dogajanja po Sloveniji.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti v živo po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Gino se bo preizkusil v vožnji z vodnim skuterjem ter se potopil pod morsko gladino in si ogledal živahne koralne grebene. Nato se bo odpravil k otoškemu čebelarju, ki mu čebele ljubezen in skrb vračajo z izvrstnim medom. Gino bo med uporabil pri pripravi slastnega zapečenega piščanca. Obiskal bo tudi opuščen rudnik železa in za konec skuhal žafranovo rižoto z grahom in sirom grana padano.

Na vrhu Pohorja, za gostim smrekovim gozdom, je Lovrenško barje – največje visoko barje v Sloveniji. Na nekaj več kot 1500 metrih nadmorske višine, med slikovitim rušjem, najdemo od 11 do 22 jezerc, barjanskih oken. Njihovo število je odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. S površino nekaj kvadratnih metrov so temna jezerca naravna in turistična znamenitost Pohorja.

Mile si želi priti do Anje, zato Irmi proda ukraden krznen plašč. Policist Mirko v lokalu uvede preiskavo, zato mora Mile plašč dobiti nazaj in ga skriti pred policijskim slednim psom. V nočni akciji naleti na Anjo, ki je kot zaprisežena ekologinja Irmino krzno prebarvala na rdeče. Sled za plaščem se tako zabriše, pojavi pa se nov dokaz, ki bi Mileta lahko spravil za zapahe...

Pogovor s predsednikom države – prvi v letu, ko bo Slovenija praznovala 30 let samostojnosti. V času, ko se je zaradi epidemije nove koronavirusne bolezni država znašla v povsem novih okoliščinah in pred povsem novimi izzivi. Drugačnih, a v mnogočem enako usodnih kot pred tridesetimi leti. Ko se v pandemiji drugače vrti ves svet. V letu, ko bo Slovenija spet predsedovala Evropski uniji. Ko se premiki dogajajo tudi na domačem političnem prizorišču. Ko se sprašujemo o prioritetah, bistvu, posledicah, prihodnosti. S predsednikom države Borutom Pahorjem se bosta pogovarjala Rosvita Pesek in Igor Bergant. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija.

Najpomembnejše novice iz domovine in sveta.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Hayden med delom na vrtu bogatega Lesterja Hainesa pade in se poškoduje. Ed pomaga zavarovalniškemu agentu ugotoviti, ali gre za zavarovalniško goljufijo, zato vohuni za Haydnom. Lesterjeva hči Heather se zagleda v Eda. Maggie za dobrodelno dražbo prispeva starinski hranilnik, vendar to pozneje obžaluje, Maurice pa prispeva zaboj vrhunskega vina, vendar zamolči, da je pokvarjeno. Shelly hoče na dražbi kupiti hišico za punčke za hčerkin prvi rojstni dan.

Ustavna pravica do sporazumevanja je zakonita in nujna. To dejstvo so poslanci državnega zbora vsakič znova z večino potrdili v postopku, ki je trajal dve leti in pol, kolikor je bilo potrebno za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Ustavni zakon je bil 4. junija 2021 uveljavljen z razglasitvijo v državnem zboru. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, kjer so bili pobudniki te dopolnitve ustave, so veseli, da smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, tj. da deluje v dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki. Več o prelomni zmagi za vse uporabnike v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 19. junija, na Prvem programu televizije Slovenija, predvidoma ob 14.30.

V oddaji so na ogled aktualni dogodki - predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja.

Pepa in njeni prijatelji naredijo časovno kapsulo. Tudi njihovi starši so pred mnogimi leti z gospo Gazelo naredili časovno kapsulo. Zdaj je čas, da jo odprejo ...

Pikec ima rojstni dan, toda vsi se pretvarjajo, da so pozabili na to. Neroda in Prismoda mu pojesta torto, in ko mu mora Kost speči novo, zamenja smodnik za sladkor. Še dobro, da Pikec torto pravočasno zaluča stran. Toda prav pred noge kapitana Sabljezobega mu je vendarle ne bi bilo treba vreči.

V Abri vsako leto priredijo veliko tekmovanje. Zmagovalec naj bi smel na krov Sabljezobove ladje. Pikec se trudi in celo premaga potuhnjenega Jona, toda na koncu je vendarle razočaran. Častna naloga, ki pripade zmagovalcu, je le ribanje ladijskega krova.

V posebni oddaji Infodrom: 30 samostojnih bodo ustvarjalci oddaje mladim naslikali leto 1991 in razložili, kaj vse se je tedaj dogajalo v naši državi. Prikazali bodo časovnico prelomnih dogodkov, z gosti oddaje obujali spomine, poleg tega pa bodo mladim pokazali, kakšno je bilo življenje pred 30 leti, ko smo prepevali s Heleno Blagne, skupino Pop Design, Sokoli, Vladom Kreslinom, na vrhu tujih glasbenih lestvic pa so kraljevali Michael Jackson, R.E.M., Nirvana … Voditelja Katja Špoljar in Maks Dakskobler bosta v širokih kavbojkah in šumečih trenirkah, značilnih za tisti čas, mlade gledalce popeljala v značilno mladostniško sobo iz leta 1991, ko računalniki še niso bili povezani s svetovnim spletom, ko so prevladovali telefoni na vrvico, televizijski kotiček pa ni bil popoln brez videorekorderja in kasetnega predvajalnika. Konec leta 1991 smo Slovenci dobili prvi celovečerni film v samostojni državi, Babica gre na jug, najmlajši pa so odraščali ob slovitem Radovednem Tačku in oddaji Klub klobuk. Po labirintu zgodovine vse do današnjih dni se bodo podali z zanimivimi sogovorniki. Bodite z nami.

Novice iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ivana Kobilica velja za največjo slovensko slikarko. Kofetarica, ki je tudi osrednji lik nove podobe naše oddaje, velja za njeno najljubše likovno delo. Temne, rembrandtsko upodobljene skrivnostne stare gospe se je oprijela oznaka slovenska Mona Liza. Alan Hranitelj je vrhunski kostumograf. Njegove kreacije so umetnine, ki so zaznamovale številne slovenske in tuje operne ter gledališke predstave. Slikarka Ejti Štih živi in ustvarja v Boliviji že skoraj 40 let. Velja za najprepoznavnejšo slikarko in galeristko Južne Amerike. Vsako leto pa se rada vrača v svojo prvo domovino, v Slovenijo, na Bled. Greben nad vasjo Jamnik velja za izjemno razgledno točko, cerkev na njegovem vrhu pa za najbolj fotogenično v Sloveniji. Na Jamnik prihajajo fotografi z vsega sveta, da bi ujeli čudovite poglede na Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke s cerkvico v ospredju. Streha sveta – Himalaja je svet, ki že dolgo časa pooseblja človekove sanje in drznost. Začetke te uspešne poti so tlakovali moški, a so se jim v 80. letih pridružile tudi alpinistke. *** Ivana Kobilca is hailed as the greatest Slovenian woman painter. Her Woman Drinking Coffee, which is the central character in the new image of our show, is believed to have been her favourite. The dark, Rembrandt-like, mysterious old lady has been nicknamed the Slovenian Mona Lisa. Alan Hranitelj is an outstanding costume designer. His creations are true works of art that have embellished countless opera and theatre performances in Slovenia and abroad. Painter Ejti Štih has been living and working in Bolivia for almost 40 years. She is considered the most recognisable painter and gallerist of South America. Every year she likes to return to Slovenia – her original homeland – and to Bled. The ridge above the village of Jamnik is an exceptional vantage point, and the church at its top, the most photogenic in Slovenia. Photographers from all over the world come to Jamnik to capture the beautiful panorama of the Kamnik and Savinja Alps and the Karavanke mountain range with the church featured in the foreground. The roof of the world – the Himalayas – has long personified man’s dreams and courage. At the beginning, this path of success was paved by men, but in the 1980s, they were joined by their female counterparts.

K Jonu pride stari prijatelj. Medtem ko je na stranišču, Jon pazi na njegovo zanimivo novo napravico. Se bo Jon uprl želji, da jo preizkusi? Seveda ne!

No, načrte Muckom tokrat prekriža prebrisani Falot, novi kapetan NK Mačkoni. Pa bodo njegove ukane dovolj za zmago?

Lik povodnega moža je prisoten na vsem slovenskem ozemlju, a ljubljanski je nekako najbolj znan in zato je tudi oddaja predvsem o njem. Poleg najstarejšega podatka o povodnem možu v Ljubljani in ljudskih zgodb o njegovi podobi, delovanju in bivanju, so v oddaji predstavljeni še Valvasorjev zapis o njem, znamenita Prešernova pesnitev in malo znana Balada o lepi Urški Antona Aškerca. Oddajo poživljajo ilustracije slovenskih avtorjev, stare fotografije in narodna pesem »Jerca je šla po vodo« ter podvodni posnetki.

Zabavni kviz s tremi tekmovalci.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom Dnevnika ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu.

Kobilarna Lipica, ena najstarejših kobilarn na svetu in rojstni kraj lipicancev, letos praznuje 440 let. Njena zgodovina je tesno povezana s Habsburžani. 19. maja leta 1580 je habsburški nadvojvoda Karel II podpisal pogodbo o nakupu posesti od tržaškega škofa, to pa tudi pomeni začetek delovanja Kobilarne Lipica. V večstoletni zgodovini je kobilarna preživela šest evakuacij in dve svetovni vojni. Po osamosvojitvi Slovenije je Kobilarna Lipica doživljala številne vzpone in padce. Država je obubožano lipiško posestvo s kobilarno, lipicanci, nepremičninami in opremo leta 1996 dobila od sežanske občine, ki ji je posestvo pripadlo leta 1991. Od takrat se je v vodstvu družbe zamenjalo 13 direktorjev, ki so iskali rešitve za razcvet Lipice, a so se težave le še kopičile. Za varovanje dediščine, vzrejo in šolanje lipicancev je država kobilarni sicer vseskozi namenjala okoli tri milijone evrov letno, vendar so ti zneski izginili v veliko večjem breznu izgub, ki sta jih od začetka 90. let prinašali gostinska in turistična dejavnost. Država ni imela jasne vizije, kako naj se kobilarna razvija, ali v smeri turizma ali konjereje, čeprav je bilo slišati tudi opozorila, da sta oba tesno povezana in soodvisna. Če je zdaj verjeti politiki, za lipicance in lipiško kobilarno prihajajo boljši časi. Zdaj je tradicionalna reja in vzreja lipicancev v kobilarni Lipica vpisana v državni register nesnovne kulturne dediščine, z večnacionalno nominacijo osmih držav pa si Slovenija prizadeva tradicionalno vzrejo lipicanca uvrstiti še na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel.