Danes na TV SLO 1 HD

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu.

Slovenska kronika prinaša pregled dogajanja po Sloveniji.

Šport je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku ter po Odmevih.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematik, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva.

Z reportažami in javljanji v oddajo neposredno s poletnega večernega dogajanja, festivalov, koncertov in drugih velikih aktualnih dogodkov, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in odštekane alternativne dogodke ter izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu. Med drugim bomo prisotni na filmskih festivalih v Ljutomeru, Motovunu, Pulju in Sarajevu, festivalu Lent, Festivalu Ljubljana, Festivalu Soča Reggae, Metalkampu, Festivalu Radovljica, Soboških dnevih, Soča Reggae, Brežiškem festivalu in mnogih drugih.

Najpomembnejše novice iz domovine in sveta.

Izčrpne in kakovostne servisne informacije, koristni nasveti za vsakdanje življenje in raznovrstne razvedrilne vsebine za lepši začetek dneva.

Najpomembnejše novice iz domovine in sveta.

Izčrpne in kakovostne servisne informacije, koristni nasveti za vsakdanje življenje in raznovrstne razvedrilne vsebine za lepši začetek dneva.

Najpomembnejše novice iz domovine in sveta.

Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan.

Sodobno in dinamično obliko polurne televizijske zabave, privlačno tako za mlado občinstvo kot tudi ugankarje in radovedneže vseh vrst, bosta še naprej spretno vodila Anže Zevnik in Aljoša Ternovšek. Vem! vstopa v šesto sezono.

Danes bomo pripravili široke rezance z račko po bolonjsko. Široki rezanci ali tagliatelle so značilne testenine italijanske pokrajine Emilja – Romanja, še posebej Bologne.

S stavbo kliničnega centra je Jugoslaviji zagotovil prvo sodobno bolnišnico in z nekaj inovacijami navdušil tujino, otrokom je želel razširiti obzorja s francoskimi okni, v grajeni prostor pa je vedno želel vnesti naravo. Arhitekt Stanko Kristl, 96-letnik, ki še ni prenehal ustvarjati. Avtorica oddaje je Polona Balantič, režiser Jaka Šuligoj.

Dorothyjin sin Michael se nenapovedano prikaže in jo obvesti, da se bo poročil. S 44-letno temnopolto pevko džeza. Dorothy predvsem moti, da je nevesta toliko starejša, njeno mamo pa, da je ženin belec. Kako se bo razpletla družinska zagata? Obe mami sta nepopustljivi, saj gre za srečo njunih otrok. Dogajanje popestrita Rose in Blanche, ki se lepotičita za križarjenje.

Najpomembnejše novice iz domovine in sveta.

Šport je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku ter po Odmevih.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

David Tasić, akter »T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988 je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji, za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje Tasić, nekdaj tudi sam član ZKS, z obžalovanjem ugotavlja, da je komunizem v Slovenji preživel in da zaradi parazitske globoke države vsi živimo slabše. Izvor vidi že v aferi JBTZ, ko je slovenska partija aretirala in žrtvovala četverico, pravzaprav trojico Slovencev, da bi se prikupila jugoslovanskemu vrhu in se obdržala na oblasti, doma pa je dajala vtis, da tudi sama nasprotuje ravnanju JLA. Slovenski komunisti so tako po njegovem največ profitirali z afere JBTZ in demokratizacije, saj so sestopili z oblasti tako, da so obdržali vse vzvode predvsem ekonomske moči v svojih rokah, prek te pa odločilno vplivajo na delovanje sodstva in medijev. Tasić pravi, da tudi sam v preteklosti ni prav verjel v obstoj udbomafije oz. globoke države, a razvoj dogodkov je pokazal, da je Slovenija poleg Romunije in Bolgarije med tistimi nekdanjimi komunističnimi deželami, ki ni opravila tranzicije in jo stare sile še vedno parazitirajo. Okrog dve desetletji se je ukvarjal zgolj z založništvom in se glede javnega delovanja pasiviziral, ker je verjel, da gre Slovenija kljub pretresom in turbulencam po poti demokratičnega razvoja. Afera patria, predvsem pa zapor Janeza Janše pa ga je spontano aktivirala, kot pravi. Bil je osupel, da je moč globoke države tako velika, da si upa z zlorabo pravosodja odstraniti političnega nasprotnika in ga strpati v zapor. Dodaja, da bi enako dvignil glas, tudi če bi protipravno z zlorabo pravosodja obsodili in zaprli Milana Kučana. Izid slovenskih volitev vidi Tasić kot pat pozicijo, ki bo zahtevala veliko modrosti in povezovanja, sam pa meni, da so izgledi za uspešno vlado v tem trenutku slabi. Kot sprostitev od dnevnih aktualij Tasiću služi ukvarjanje s feleristiko – vedo o medaljah. Je strasten zbiratelj in eden najboljših poznavalcev tega področja v tem delu Evrope. Medalje so zanj odsev držav in režimov ter vrednotenja posameznikov znotraj njih. Rdečo zvezdo, ki je bila simbol prejšnjega režima, vidi v kontekstu zgodovine kot avtentičen simbol, nasprotuje pa poveličevanju rdeče zvezde in bivšega režima, ker je gre za načrtno strašenje in razdvajanje slovenskega naroda. Tasić meni, da je priznanje zločinov in distanciranje od zločincev s strani Zveze borcev nujno za dialog, prav tako pa na domobranski strani distanciranje od vodstva, ki je domobrance izpostavil prisegi tretjemu rajhu.

»Modrost je boljša od biserov, nobena želja ji ni enakovredna,« beremo v Svetem pismu. Kdo danes še potrebuje besede modrosti? Kdo potrebuje boga? O teh vprašanjih smo se pogovarjali s pastorjem Evangelijske krščanske cerkve Zvonkom Turinskim in z Goranom Macuro, ki se je pred desetimi leti rešil iz pasti odvisnosti.

V oddaji so na ogled aktualni dogodki - predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja.

V 19. oddaji bodo poskušali s svojim znanjem ponovno zmago za OŠ Notranjski odred Cerknica priboriti Klara, Lovro in Alja, za OŠ Hudinja pa Lucijan, Hana in Hugo. Podali se bodo v svet superjunakov, spoznali, kdo povzroča rečno slepoto, preverili svoje poznavanje kemijskih simbolov in ugotovili, kako najhitreje izpraznimo plastenko. Ena od ekip bo v prvem delu malo zaostala. V drugem delu pa bodo pokazali zobe z odličnim nastopom v labirintu in dvojnimi točkami Brihtolina. Bo dovolj za zmago?

Dorothy je ves čas utrujena in brez volje do življenja. Prepričana je, da je bolna, vendar ji vsi zdravniki zatrjujejo, da je telesno z njo vse v redu, in jo pošiljajo k psihiatru. Blanche pa se loti pisanja ljubezenskega romana.

Novice iz domovine in sveta.

Šport je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku ter po Odmevih.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Delo v tujini, delovne izmenjave, dnevne migracije v službo zunaj kraja našega bivanja – je to možnost, priložnost ali nuja sodobnega časa? Kako to določa naš način življenja in kaj to pomeni za naše medsebojne odnose? Več o sodobnih nomadih, o prednostih in slabostih takega nomadstva in o tem, da nam nove tehnologije omogočajo delati kjer koli in kadar koli, tudi na dopustu, pa več s strokovnjaki v zadnji Turbulenci pred poletnim oddihom!

Sestavlja jih okoli 9 novic in izjav, praviloma tudi po ena napoved prispevka v Slovenski kroniki in Športu, ob izjemnih ekstremnih pojavih je v Novicah tudi krajša vremenska napoved.

Trobkino lomastenje po džungli je prava nadloga. Najprej skoraj potaca žabona Kvaka, potem razmeče Puhovo trato in skoraj prebudi nojeva jajca. Odloči se, da bo obstala kar pri miru, a to je sila težavno, če Skok v bližini zoba slastne sadeže. Ko si Trobka prizadeva doseči sadje, se po nesreči odtrga skala, ki se nevarno kotali skozi džunglo. Le Trobkino topotanje lahko reši prijatelje.

Sodobno in dinamično obliko polurne televizijske zabave, privlačno tako za mlado občinstvo kot tudi ugankarje in radovedneže vseh vrst, bosta še naprej spretno vodila Anže Zevnik in Aljoša Ternovšek. Vem! vstopa v šesto sezono.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu.

Slovenska kronika prinaša pregled dogajanja po Sloveniji.

Šport je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku ter po Odmevih.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Samir je visok, suhljat upravitelj žerjava v štiridesetih letih, ki se do ušes zaljubi v Agathe. Ko odkrije, da njegova simpatija dela kot plavalna učiteljica v mestnem bazenu, se odloči in se vpiše na tečaj plavanja, pa četudi so njegove plavalne sposobnosti povsem dobre. Njegova laž vzdrži le tri treninge. Resnica priplava na dan. Agathe sovraži lažnivce, zato postane besna. Konec? Ne povsem! Da bi ušla, se odpravi na poslovno pot na Islandijo, med nesojenima ljubimcema pa zazeva ocean. Toda niti to ne ustavi Samirjevih čustev in še posebej ne njegove trme.

Marko je star 40 let in še vedno živi s svojo mamo. Njegovo življenje je ustaljeno med službo in domom. Sodelavka Ajda se mu poizkuša približati, a neuspešno. Marko se vedno vrača k mami, brez katere ne zna. In ko se že zdi, da se od mame ne bo nikoli ločil, mama vzame stvari v svoje roke. Bo Marko končno odrasel?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva.

Šport je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku ter po Odmevih.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z reportažami in javljanji v oddajo neposredno s poletnega večernega dogajanja, festivalov, koncertov in drugih velikih aktualnih dogodkov, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in odštekane alternativne dogodke ter izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu. Med drugim bomo prisotni na filmskih festivalih v Ljutomeru, Motovunu, Pulju in Sarajevu, festivalu Lent, Festivalu Ljubljana, Festivalu Soča Reggae, Metalkampu, Festivalu Radovljica, Soboških dnevih, Soča Reggae, Brežiškem festivalu in mnogih drugih.

Spomeniki in obeležja, plastike na trgih in v parkih, inštalacije sredi krožišč, arhitektura ... Vse to in še marsikaj drugega napolnjuje naš javni prostor ter mu podeljuje takšne ali drugačne pomene in simbolne vrednosti. Ta preplet zgodovine in sedanjosti, politike in ideologije, arhitekture in umetnosti, ekonomije in turizma je izjemno kompleksen, kot tak pa sproža kopico vprašanj, ki mnogokrat presežejo mejo strokovnih debat in postanejo stvar javne polemike. Razumljivo, saj gre za naš, skupni prostor in za objekte, ki jih gledamo vsak dan. Premislek teh zapletenih vprašanj je naloga, ki si jo zastavlja tokratni Panoptikum.